Josip Stritar
Pesmi
1869
I
Lehké nogé, lehkó sercé,
Iz persi mladih pesem glasna
Takó k dekletu v vás se gre,
Takó mladost se vživa jasna!
---Glas sladki slavcu dala si, natora!
Da nam v srcetopeèe melodíje
Ljubezen, hrepenenje svoje lije,
Ko tiho v spanji diha plán in gora.
Ko beli dan pripelje mlada zora,
Veselo žvrgolé se kvišku vije
Škerjanec v sinje nébo, da se skrije
V daljavi neizmernega prostora.
Sercé mi žalost zdaj zaliti hoèe,
In zdaj ga sladko dviga mi veselje ---Rad bi govoril, pa mi ni mogoèe.
Natora sveta! vsliši moje želje:
Sercé ti drugo v persi meni vstvari,
Al pa mi petja sladki dar podari!
---Le pihaj, le pihaj, veter hladán!
Le pihaj, ter hladi mi èelo vroèe,
Saj serca mi, da si še bolj moèan.
Ne bode ti ohladiti mogoèe!
---List za listom z drevja pada,
Veter ž njim si igra;
In takó za nado nada
Gine meni iz serca!
Pómlad pride in zeleno
Perje spet dobó drevó;
Serce moje posušeno
Zelenelo veè ne bó.
---Èuj! ostra bórja po polji brije.
Snežéne oblake pod nebom podi;
Cveteèa pomlad mi v serci sije,
Vse klije mi v njem in zelení.
Ni èudo! saj me je obiskala
Ljubezen èez dolgo èasa spét;
Ljubezen pa je seboj pripeljala
Zelenje in cvetje, pomlájen svét.
In tisoè, in tisoè rožic poganja,
Iz serca mi nove pesmi vró;
Izbujajo se iz dolzega spanja,
In ž njimi veselje, življenje novó.
---Po nogradu sem se sprehajal,
Ter sladko grozdjièe sem bral;
Pa nate, ljubica! sem mislil,
Tako pri sebi sem dejal:
Sladké res jagode so vinske,
To je paè znano vsim ljudem;
Pa slaja še so njena usta,
Kar pa jaz sam na svetu vém.
Kar žala misel me obide:
Al misliš tudi ti na mé;
Al tvoja usta morebiti
Kdo drug ...
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Go to begin of the document
Go to previous page
Go to next page
Go to the end of document
